Mehanični računalnik
1824: Anglež Charles Babbage zasnuje diferenčni stroj za računanje in avtomatično tiskanje matematičnih tabel. Poleg računanja je zmogel tudi pomniti 100 števil. Od aritmetičnih operacij je uporabljal samo seštevanje, vendar to v povezavi z metodo končnih diferenc omogoča izračun poljubnega polinoma, kar omogoča aproksimacijo poljubne zvezne funkcije. Babbage je najprej predlagal gradnjo stroja, ki bi obvladal polinome 6. stopnje z 20-mestno natančnostjo. Gradnja takega stroja se ji pričela 1824 in trajala v presledkih do 1833, ko je bil projekt zaradi pomankanja denarja in sporov opuščen. Naprava je imela vhodno, osrednjo in izhodno enoto ter pomnilnik. Izdelana je bila iz zobatih koles in vzvodov, poganjal jo je parni stroj, Babbage zato velja za začetnika računalništva. Kasneje je Babbage naredil še načrte za diferenčni stroj št. 2, ki bi zmogel polinome 7. stopnje z 31-mestno natančnostjo. Ta stroj so leta 1991 po originalnih načrtih zgradili v Science museum (london). Težek je 3 tone, stal je okoli 500.000 dolarjev in deluje brezhibno.
Elektromehanski računalniki
1890: Američan Herman Hollerith za potrebe popisa prebivalstva Združenih držav Amerike izumi luknjano kartico kot pomnilniški medij, s katerimi je bilo mogoče sortirati in tabelirati velike koločine podatkov.Uvedba elektromotorjev za pogon mehanskih kalkulatorjev, zaradi česar se njihova uporaba v začetku dvajsetega stoletja zelo razširi
Elektronski računalniki
- 1936: Nemec Konrad Zuse prvi zasnuje računalnik, ki za računanje uporablja dvojiški številski sestav. Na osnovi tega delujejo tudi današnji računalniki.
- 1941: Zuse izdela računalnik Z3: ta zmore 4 seštevanja v eni sekundi, za množenje potrebuje 5 sekund, uporablja plavajočo vejico in dvojiški številski sestav. Deluje na osnovi 2400 relejev.
- 1942: Ameriška tovarna Bell Telephone Company izdela prvi računalnik na osnovi relejev, ki izvaja program (torej bere ukaze, njegovo delovanje sprogramiramo).
- 1945: Ameriški matematik John von Neumann predstavi svojo zamisel glede arhitekture računalnika (Von Neumannov model računalnika), ki se uporablja še danes. Njegova bistvena lastnost je, da njegovo delovanje popolnoma določajo ukazi, ki jih CPE jemlje iz glavnega pomnilnika enega za drugim. Vedno je na neki način določeno , iz katerega naslova se vzame prvi ukaz po zagonu računalnika.
- 1946: Ameriška vojska izdela računalnik ENIAC, katerega osnovo predstavlja 18 tisoč elektronk. Namenjen je bil izračunom. Tehtal je 70 ton. Podatke in navodila so vnašali vanj preko stikal.
- 1947: Izum tranzistorja, Bellovi laboratoriji – John Bardeen, Walter Houser Brattain, in William Bradford Shockley
- 1965: Izum integriranega vezja (veliko tranzistorjev na enem čipu), Robert Noyce (ustanovitelj Intela) in Jack Kilby.
- 1971: Izum mikroprocesorja (prvič cela CPE na enem čipu)
Tovarna Intel za osnovno komponento računalnika postavi procesor. Izdelajo 4-bitni procesor Intel 4004. S tem je računalnik postal tako majhen, da ga je bilo mogoče postaviti na mizo. Kasneje sledijo zmogljivejši 8-, 16-, 32- in 64-bitni procesorji.
- 1981: IBM sestavi prvi osebni računalnik (PC), katerega cena je bila okrog 3000 USD (2462,80€). Vsebuje procesor Intel 8088 (4,77 MHz), 64 KB pomnilnika, disketnik in operacijski sistem MS-DOS 1.0.
